Najslabše je, da samo čakamo in verjamemo, da se bo nekega lepega dne kar zgodilo in BUM!, zaleteli se bomo v svojega bodočega partnerja. Čakanje in verovanje v pravljico o princu na belem konju oziroma prelepi princesi nas utrudi, nas naredi žalostne, depresivne in brezvoljne. Tudi obupane. In ko smo obupani, lahko hitro naredimo kakšno neumnost – na primer iz obupa in osamljenosti vstopimo v vezo s prvim, ki nam pokaže malo naklonjenosti in je prijazen z nami.
Druga možnost je, da sami kaj
naredimo. Na primer preberemo kakšno knjigo o osebni rasti, o odnosih in
partnerstvu, se o tem pogovarjamo z ljudmi, ki jih cenimo in spoštujemo njihovo
mnenje ter imajo sami že kvalitetno partnerstvo, razmišljamo o tem, kaj si
želimo in kakšno partnerstvo si želimo ustvariti. Mogoče obiščemo kakšen
seminar na to temo, se vpišemo v kakšno terapevtsko skupino. Vse to zato, da se
pripravimo na čas, ko bomo spoznali svojega bodočega partnerja in da si širimo
obzorje. Nenazadnje lahko pri kakšni od teh dejavnosti spoznamo svojega bodočega
partnerja...
Ni komentarjev:
Objavite komentar