V
prvem delu smo govorili o tem, da če želimo slediti hitremu tempu
življenja, moramo najprej obvladati korake. Ker v nasprotnem primeru si le
prizadevamo slediti ritmu, a se ob tem lahko zelo hitro izčrpamo in nam v
trenutkih, ko najbolj potrebujemo, zmanjka energije, volje in moči, pa tudi
vztrajnosti, potrpežljivosti in odločnosti. Takrat smo brez notranje moči in
zgleda, kot bi se nekako vdali in nismo več ustvarjalci lastnega življenja.
Rekli smo, da so koraki način, kako skrbimo zase in za
svoje potrebe. Poleg kisika, naše telo potrebuje še vodo, hrano, gibanje in
počitek.
1. Voda – je za naše življenje zelo pomembna. Brez vode lahko
preživimo le nekaj dni, medtem ko brez hrane lahko zdržimo dlje (nekaj tednov).
V našem telesu je nekje med 50% in 60% vode in je sestavni del vseh naših celic.
Stalno kroži v telesu in opravlja pomembne funkcije: vzdržuje
pravilno količino krvi, uravnava krvni tlak in telesno temperaturo, topi in
odvaja strupe in je poembna za zdravo prebavo. Vzdržuje prožnost in pravilno
delovanje vseh organov, najbolj pa se dehidracija pozna na koži, ki je v tem
primeru suha, nagubana, brez leska in z izpuščaji. Z leti človek izgublja
količino vode v telesu.
Hiter test ali imate dovolj vode v telesu: uščipnite se v
kožo na zgornji strani roke, povlecite jo za sekundo ali dve in hitro spustite.
Če se koža takoj vrne v prejšnje stanje, imate dovolj vode v telesu, če pa
potrebuje več sekund, ste dehidrirani.
Ali pijete dovolj? Priporočajo, da spijemo nekje 1,5
litra vode na dan, da pijemo zeliščne čaje in naravne sokove, ob tem pa jejmo
dovolj svežega sadja in zelenjave, ki vsebuje tudi naravni sok (na primer 1
večje jabolko vsebuje 1 dcl soka, šop zelene 2 dcl soka), kravje mleko pa
nadomestimo z mlekom iz oreščkov in semen. Na tak način boste zagotovo zaužili
dovolj tekočine.
2. Hrana – o zdravi prehrani je bilo že toliko napisanega in
povedanega, pa vendar je še vedno ogromno bolezni in težav ravno zaradi
nepravilne prehrane. Če strnemo osnovna pravila zdrave prehrane:
- jej, ko si lačen (težava nastopi, ko čustveno lakoto skušamo potešiti s hrano, kar pomeni, da si ne dajemo tega, kar v resnici potrebujemo...na primer: žalost potešimo s čokolado in ne s tem, da bi se pogovorili s samim seboj – se vprašali, zakaj smo žalostni in dovolili, da izjokamo žalost ali jo na kakšen drug način damo ven iz sebe. Če pa pojemo košček ali dva čokolade, se bolje počutimo, vendar smo le potlačili čustvo, ki bo slej ko prej ponovno prišlo na dan in tako potem pademo v začaran krog);
- jej večkrat po malem (na primer pet manjših obrokov na dan in ne en velik obrok – na tak način ne bomo le bolj zdravi, temveč tudi bolj učinkoviti pri svojem delu: če zjutraj preskočite zajtrk, v službi pa na hitro pojeste en sendvič in spijete kavo, prvi obrok potem pojeste šele popoldan, ko se vrnete domov, boste zagotovo pojedli več, sploh pa vam v tistem trenutku prestradanosti misel o zdravi prehrani še na pamet ne bo prišla. Nenazadnje je tak način prehranjevanja kar velik šok za naše telo – najprej dolgo nič, potem pa kaloričen in velik obrok za predelati in prebaviti);
- jej uravnoteženo (naše telo potrebuje makrohranila: beljakovine, ogljikove hidrate in maščobe ter mikrohranila: vitamine in minerale. Na prvem mestu so BELJAKOVINE, ki so gradniki naših celic in jih telo potrebuje za energijo. Najkvalitetnejši vir beljakovin so živalskega izvora (jajca, sirotka, meso, ribe in mlečni izdelki), sledijo beljakovine rastlinskega izvora (ajda, kvinoja, ovseni kosmiči, stročnice, oreščki in zelena zelenjava). OGLJIKOVI HIDRATI – sem sodijo poleg sladkorja tudi vsi škrobni izdelki, torej testenine, kruh in krompir, na kar pogosto pozabimo: 100g bele moke vsebuje enako kalorij kot 28 kosov sladkorja v kockah, to je 420 kcal. Če je ogljikovih hidratov v telesu preveč, se spremenijo v maščobno tkivo, če pa jih je premalo, telo začne kuriti maščobe in beljakovine, kar pa spet ni dobro, saj mso rekli, da so beljakovine gradniki naših celic. Zato previdno z uživanjem škrobnih izdelkov. MAŠČOBE naše telo ravno tako potrebuje, vendar govorimo o nenasičenih maščobah, ki jih najdemo v hladno stiskanih in biološko pridelanih rastlinskih oljih, avokadu in oreščkih. VITAMINE in MINERALE naše telo potrebuje za biokemijske procese in jih samo ne more proizvesti, zato je nujno, da jih uživamo – najbolje v obliki svežega in biološko pridelanega sadja in zelenjave);
- uživaj sezonsko sadje in zelenjavo (v naravi je vse urejeno in vse ima svoj namen: pozimi lahko jemo kislo zelje, repo, krompir, ki nas grejejo in dajejo pomembne vitamine in minerale, spomladi nam ponudi regrat, čemaž, motovilec, ki sčistijo naše telo po zimi in ga nahranijo z bogatim klorofilom za naše celice, poleti nam radodarno ponuja rdeče in oranžno sadje, ki je polno sadnega soka, da ne dehidriramo in je bogato z betakarotenom, ki nas ščiti pred sončnimi žarki, jeseni pa lahko nabiramo kostanj in kuhamo bučne juhe, ki nas pogrejejo v vetrovnih jesenskih dneh in pripravijo naše telo na mrzle in temnejše zimske dni).
Zavedajmo se, da ne obstaja dieta oziroma način
prehranjevanja, ki velja za pravilno ali napačno. Ali je neka dieta učinkovita
ali ne, je odvisno od vsakega posameznika in njegovih potreb. Vsak od nas je
unikat in vsak potrebuje nekaj drugega, da bo zdrav in vitalen.
Najbolje je, če
upoštevate značilnosti svojega telesa (sestavo, presnovo, genetiko itd.) in
način življenja (kakšno delo opravljate, ste športno aktivni, imate družino
itd.) ter na podlagi tega sestavite svojo dieto oziroma način prehranjevanja,
ki bo ustrezal prav vam. Pobrskajte po različnih knjigah z zdravo prehrano in v
vsaki najdite nekaj zase.
Ni komentarjev:
Objavite komentar