Pot do sreče

Včasih pridejo trenutki, ko ste sami s seboj. Takrat lahko slišite svoje misli, občutite svoje telo, zaprete oči, da bi se »odklopili« od zunanjih šumov in slik in takrat okolica postane nepomembna. Kako se počutite v teh trenutkih, kaj občutite – je to mir, tišina, izpopolnjenost, zadovoljstvo in harmonija ali raje hitro spet odprete oči in vsa ostala čutila,  samo da ne bi slišali lastnega nemira?

Včasih sta mir in tišina tako glasna, da enostavno ne zdržimo. V sebi nosimo nemir, ki nas kot neutruden motor žene iz dneva v dan, iz meseca v mesec, iz leta v leto. Potem pa pridemo enkrat do točke, kjer se ta pot konča in se izčrpani sesedemo. Takrat se prvič v svojem življenju zares vprašamo »Kaj je narobe, zakaj nisem srečen«. Takrat si prvič iskreno priznamo, da ne vemo več kako naprej, da ne poznamo prave poti do sreče.

Poskusili smo že marsikaj – se trudili v službi za čim boljši položaj, delali nadure in vzeli še dodatno delo, da bi še več zaslužili, zgradili hišo, si kupili dober in varen avto, našli partnerja, se poročili in ustvarili družino, pa še vedno čutimo, da nam nekaj manjka, da potem bomo pa res srečni. Pa bomo res? Srečo iščemo povsod, le v sebi ne. V resnici pa je sreča že v nas, tiho in potrpežljivo čaka, da bo lahko razprla čudovita krila in svobodna poletela.

Srečni smo...

• ko se čutimo,
• ko se poslušamo in upoštevamo,
• ko se spodbujamo, kadar nam je težko,
• ko se razumemo, da nam včasih kaj tudi ne uspe prvič in da rabimo še malo vaje in da to ne pomeni, da smo nesposobni,
• ko izrazimo svoje želje in potrebe in se okolica na to odzove tako, da to upošteva,
• ko se imamo radi tudi takrat, ko smo žalostni, ne le, ko smo veseli in polni zagona,
• ko zaupamo sebi, ko se lahko zanesemo nase in vemo, da nam bo uspelo.

Vse to in še več.

Srečni smo, ko vemo, kdo smo, ko si upamo to tudi povedati in živeti, saj takrat živimo življenje, ki je usklajeno z nami, imamo odnose, ki so usklajeni z nami. Takrat se nam ni treba več pretvarjati, da smo nekdo drug samo zato, da bomo obdržali službo z dobro plačo, da bomo sprejeti v družbi prijateljev in da bomo obdržali partnerja. Ne, takrat je vse, kar moramo narediti to, da smo to, kar smo in imeli bomo službo, v kateri bomo lahko izrazili vse svoje talente, imeli bomo prijatelje, ki bodo podobni nam ter partnerja, ob katerem bomo lahko to, kar smo, ne da bi se bali, da bo zaradi tega odšel.