Strani

18. marec 2014

Izkoristite energijo pomladi za notranjo preobrazbo, 1/3


Prihaja pomlad in z njo vse tisto, kar naravnost obožujemo – daljši in toplejši dnevi, topli sončni žarki, ki pobožajo po obrazu, ptičje petje v najrazličnejših melodijah, in narava, ki vzbrsti in zacveti v vseh barvah mavrice.

Tudi za nas je to čas, ko se prebujamo in pretegujemo po temnih in mrzlih dneh zime. Pomlad lahko izkoristimo za to, da odvržemo »odvečno prtljago« in vstopimo v pomlad v novi preobleki. Pa ne dobesedno – tako da gremo po nakupih za novimi pomladnimi kosi - ne, energijo pomladi lahko izkoristimo za to, da naredimo nekaj dobrega za sebe, za svoje notranje počutje. Tako se bomo bolje počutili, vnesli več radosti in veselja v vsak dan, predvsem pa bomo lahko zacveteli v vsej svoji lepoti.

Ženska je čuteče bitje – močno je povezana s svojimi čustvi in občutki, ki jo vodijo skozi življenje. To je teorija. Kaj pa praksa – kako vi doživljate sebe?

Rodimo se kot punčke. Nato rastemo in odraščamo. Odvisno od tega, v kakšni družini in v kakšnem okolju, se bolj ali manj razvijamo v odraslo žensko. Velikokrat se zgodi, da ženske lastnosti, kot so nežnost, toplina, sočutje in ljubezen, izgubimo nekje na svoji poti. Nato se pri 35-tih, 40-tih znajdemo na točki v življenju, ko ne vemo več, kako naprej – namreč nismo srečne s tem, kar smo »pridelale« v vseh teh letih. Živimo dan za dnem po nekem ustaljenem ritmu, bolj ali manj kot robotki. Ne vemo več, kako naprej, ker se ne čutimo, nimamo odnosa s seboj, zato ne vemo, kaj si v resnici želimo, ne vemo, kaj v resnici potrebujemo, sreče pa ne čutimo iz istega razloga – nimamo odnosa s seboj. Mislili smo, da bomo srečni, če bomo dobili dobro službo. Ker še vedno nismo bili srečni, smo mislili, da če se poročimo in imamo otroke, da potem pa bomo srečni. Pa še vedno nič – v sebi ne čutimo zadovoljstva, ne čutimo sreče. Kje je torej ključ, ki odpira ta vrata?

Ključ se imenuje »odnos do sebe«.

Rekli smo, da je ženska čuteče bitje in da jo v življenju vodijo čustva – če torej ni v stiku s seboj, se ne čuti, ne ve, kaj potrebuje in ne ve, kaj je zanjo dobro. Zato sprejema odločitve na podlagi mnenja drugih in stopa skozi življenje negotovo in neodločno. Predvsem pa ne hodi po svoji poti, temveč živi življenje, ki ji ga narekujejo drugi. Zato ne more biti zadovoljna in srečna.

Ni komentarjev:

Objavite komentar