December je
mesec, ki se ga otroci še prav posebej veselijo. Tisti, ki še verjamejo v tri
prijazne in dobrosrčne dedke – Miklavž, Božiček in Dedek Mraz – že konec
novembra začnejo s pisanjem pisem želja ali pa svoje želje zaupajo zvezdam,
čisto potiho v postelji preden zvečer zaspijo. Tudi odrasli imamo svoje želje
in sanje – kako in komu jih zaupate?
Velikokrat se nam
dogaja v življenju, da pozabimo nase – na svoje sanje in želje. Prednost dajemo
obveznostim in različnim projektom, stalno smo v skrbeh za nekaj ali nekoga
(skrbi nas za partnerja, za otroke, za starše, za prijatelje, za prihodnost, za
finančno stanje, za zdravje...), sebe pa dajemo na stranski tir. Rečemo si:
- ko zaključim ta projekt, bom...
- ko se bo situacija umirila, bom...
- naslednji mesec bom pa res...
...in tako v
neskončnost odlagamo skrb zase in za svoje potrebe. Ko končamo en projekt,
pride že nov projekt, situacija se nikoli ne umiri (življenje namreč vedno teče
in se razvija), naslednji mesec so že nove skrbi... Nekaj časa še gre, potem pa
se počutimo vedno bolj nezadovoljni s svojim življenjem, nesrečni smo, nimamo
volje in energije za nič, v sebi čutimo praznino.
To vse je naš
notranji otrok, ki kliče na pomoč. Prosi nas, da mu prisluhnemo, da ga objamemo
in poskrbimo zanj. Prosi nas:
- da si vzamemo vsak dan nekaj časa samo zase - pa tudi če je to samo 15 minut na dan,
- da v svoje telo vnašamo hrano, po kateri se dobro počutimo in nam ne škodi,
- da poskrbimo za dovolj gibanja na svežem zraku,
- da si privoščimo dovolj spanja, pa tudi da počivamo kdaj čez dan, če lahko,
- da rečemo NE, da sebe zaščitimo, kljub temu, da se morda s tem komu zamerimo – tisti, ki nas ima iskreno rad, nam ne bo zameril, če bomo poskrbeli zase, temveč nas bo razumel,
- da rečemo DA takrat, ko čutimo, da je nekaj dobro za nas, četudi drugi okoli nas menijo drugače – sebe najbolje poznamo sami, zato mi najbolje vemo, kaj je dobro za nas,
- da smo iskreni do sebe in se sprejmemo takšni kot smo - tako dobrovoljni, nasmejani in polni energije kot tudi žalostni, potrti in jezni,
- da premagamo strah, ki nas ovira na poti do sebe (če bom naredil/a to in to, me drugi ne bodo več marali;kaj si bodo mislili drugi; ne zmorem; nisem dovolj močen/a...).
Za našega
notranjega otroka moramo lepo skrbeti, saj ko je on srečen, smo srečni tudi mi.
Naše življenje se spremeni, ker se spremeni naš odnos do sebe. Ko damo sebi to,
kar potrebujemo in si želimo, v sebi čutimo zadovoljstvo in pomirjenost. Takrat
nimamo več pričakovanj in potrebe, da morajo drugi poskrbeti za naše zadovoljstvo
in srečo, saj znamo to sami. Zato do drugih pristopamo na drugačen način.
V mesecu, ki je
poln lučk, belih snežink, želja in upanja, poskrbite zase, za svojega
notranjega otroka. Vprašajte se, kaj si zares želite v svojem življenju,
napišite to na list papirja ali pa zašepetajte v zimsko nebo, nato pa naredite
prvi korak – objemite se in dajte si pogum, potem pa stopite v smer, ki ste si
jo izbrali. Boste videli, naslednji korak bo že lažji.
Ni komentarjev:
Objavite komentar